Joltid je eno vodilnih podjetij na področju peer-to-peer tehnologije, v katerem sta ustanovitelja nekdanja lastnika Skypea Niklas Zennström and Janus Friis.

eBay: Nakup Skypea smo preplačali za milijardo dolarjev

Podjetje za internetne dražbe eBay je pred dnevi že priznalo, da je nakup Skypea preplačalo za skoraj milijardo dolarjev, ko so leta 2005 odšteli 2,6 milijarde dolarjev. Sedaj se je še izkazalo, da si niso zagotovili niti pravic za ključne tehnologije na katerih temelji Skype. Gre za izvedbo peer-to-peer povezav, tehnologijo prehoda skozi požarne pregrade ter tehnologijo stiskanja in razširjanja videa, ki so temelj delovanja Skypea. “Čeprav imamo ustrezne pogodbe z zunanjimi dobavitelji teh tehnologij, ni jamstev, da bomo te tehnologije ali druge, ki bi jih želeli pridobiti v prihodnosti, uspeli licencirati po sprejemljivih pogojih ali da jih bomo sploh lahko”; so povedali pri eBayu in ob tem dodali, da bi nezmožnost nadaljevanja teh pogodb lahko pripeljala do zmanjšanja obsega ali ukinitve storitev. Enakovredne rešitve sicer že iščejo, a obenem ocenjujejo, da so te še daleč in da verjetno ne bodo združljive z obstoječimi izvedbami.

Sojenje je načrtovano za junij 2010

Švedsko podjetje Joltid je obtožilo eBay za razkrivanje njihove kode v patentih sporih v ZDA za kar naj ne bi imeli pravic, saj eBay ni lastnik te kode. Sojenje je trenutno načrtovano za junij naslednjega leta. Ravno v prvi polovici naslednjega leta naj bi eBay, kot je napovedal že aprila, z javno prodajo izločil Skype od matične družbe.

S.C.

Foto: Reuters

Na prvem mestu po priljubljenosti ostaja brskalnik Microsoft Internet Explorer, ki ga uporablja 48 odstotkov uporabnikov, ugotavlja Iprom. Če je bila različica 6 v začetku leta v rahli prednosti pred različico 7, pa sta pol leta kasneje izenačeni. V veljavo je prišla tudi že najnovejša Explorerjeva različica 8, saj jo uporablja že osem odstotkov uporabnikov.

Večina uporabnikov Firefoxa z najnovejšo različico

Brskalnik Firefox se Explorerju približuje s 46 odstotki, vendar pri njem uporabniki še vedno prisegajo na najnovejšo različico brskalnika, saj jih ima kar 42 odstotkov naloženo tretjo različico in zgolj štirje odstotki različico 2.

Tudi Chrome si je izboril večji delež

Tudi Googlov brskalnik Chrome med slovenskimi uporabniki interneta pridobiva na veljavi. Med drugimi brskalniki, ki ga uporablja odstotek uporabnikov ali manj, pa najdemo Opero, Safari, Netscape, AOL Browser, Lynx …

Za štiri petine so še vedno najboljši Windows XP

Analiza je pokazala, da velika večina uporabnikov spletnih medijev še vedno uporablja operacijski sistem Microsoft Windows XP in tako ostaja na enaki ravni kot januarja letos – z 79 odstotki močno vodi na lestvici najbolj razširjenih operacijskih sistemov. Sledi mu Microsoft Windows Vista s 17 odstotki, ki je v primerjavi z januarjem pridobil še 3 odstotne točke. Microsoftovi operacijski sistemi Windows sicer poganjajo kar 98 odstotkov računalnikov slovenskih spletnih obiskovalcev.

In kakšen je povprečen uporabnik slovenskega spleta?

Na podlagi izmerjenih rezultatov je bil izdelan tudi profil povprečnega uporabnika slovenskih spletnih medijev. Ta uporablja operacijski sistem Microsoft Windows XP, zaslon ločljivosti 1024×768 oziroma 1280×1024 in brskalnik Microsoft Internet Explorer 7 oziroma Firefox 3.

iPROM s programsko opremo Iprom AD Server stalno spremlja tehnološke značilnosti računalnikov obiskovalcev slovenskih spletnih medijev, obenem pa preverja tudi tipe brskalnikov, operacijskih sistemov in ločljivosti monitorjev. Analiza je bila opravljena konec junija 2009, tedenski vzorec pa je po standardu IAB zajemal 95 milijonov meritvenih zahtevkov.

siol.net

Foto: Reuters, Iprom

Tako bo mogoče pod domeno .eu kmalu registrirati tudi ime, kot je na primer www.žarišče.eu. Nova pravila ponujajo nove možnosti tudi v številnih drugih državah. Čehi so na primer po navedbah komisije doslej lahko uporabljali le 27 od 42 znakov svoje abecede, Litovci pa 23 od 32.

V letih 2007 in 2008 je število domen naraslo za 11 %

Število registriranih domenskih imen, ki jih je trenutno okoli tri milijone, se je sicer v letih 2007 in 2008 povečalo za 11 odstotkov, ugotavlja Evropska komisija v novem poročilu o razvoju evropske domene najvišje ravni.

Redingova: Pokažite, da imate sedež v EU

“Z izbiro domene .eu podjetja na preprost način pokažejo, da imajo sedež v eni od 27 držav EU in da zanje veljajo visoki standardi zakonodaje EU, zlasti glede varstva podatkov, predpisov na področju varstva potrošnikov ali ureditve finančnega trga,” je ob tem povedala komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding.

“Domene naj bodo tako različne kot Evropejci”

“Torej je samoumevno dovoliti, da so domenska imena, ki jih izbirajo Evropejci, tako različna kot je Evropa sama. Zato smo se odločili, da mora biti domena .eu na voljo v vseh abecedah, ki se uporabljajo v državah članicah, in omogočili uporabo vseh znakov, ki se uporabljajo v 23 uradnih jezikih Evropske unije,” je pojasnila komisarka.

Do sedaj je bila med najbolj prikrajšanimi Bolgarija

Trenutno lahko imena, ki so registrirana pod domeno .eu, vsebujejo le znake od -a do -z, številke od 0 do 9 in znak za pomišljaj. Kot ugotavlja Evropska komisija, ima Bolgarija, ki ne more uporabljati svojih znakov, trenutno eno izmed najnižjih števil registriranih domenskih imen .eu.

V Sloveniji je registriranih le nekaj čez 6.000 domen .eu

V Sloveniji je bilo po navedbah Evropske komisije do marca letos registriranih 6385 imen pod domeno .eu. Število registracij pod to domeno se je v letih 2006-2008 v Sloveniji povečalo za 71 odstotkov, v celotni EU pa za 22 odstotkov. Na Cipru, Malti, Portugalskem, Švedskem in v Veliki Britaniji pa se je uporaba celo zmanjšala.

Največjo rast registriranih domen .eu beležijo v Vzhodni Evropi

K splošnemu povečanju registracij pod domeno .eu je sicer po navedbah komisije prispeval padec cen za registracijo z deset evrov na pet evrov leta 2007 in na štiri evre leta 2008. Število registracij domene .eu se najhitreje povečuje v Vzhodni Evropi – med letoma 2006 in 2008 se je na Poljskem povečalo za 149 odstotkov, v Litvi pa za 142 odstotkov.

STA