Rezultati primerjalnega testa 18 protivirusnih programov so pokazali, da vse protivirusne rešitve niso enako zanesljive in da so razlike v zanesljivosti med plačljivimi in brezplačnimi programi zelo majhne. Na učinkovitost protivirusnih programov pomembno vpliva tudi povezanost računalnika v internet, saj so brez povezave nekateri protivirusni programi našli bistveno manj virusov.

Preverili so učinkovitost zaščite 14 plačljivih (cena letne licence za tri računalnike se gibljejo od 32 do 92 evrov) in štirih brezplačnih protivirusnih programov po različnih kriterijih. Na vse varnostne rešitve se ne moremo povsem zanesti, nekateri brezplačni programi pa se pri osnovnem varovanju pred zlonamerno kodo odrežejo celo bolje od nekaterih plačljivih.

Z dobrim požarnim zidom le Agnitum Outpost Pro Security Suite

Pri plačljivih protivirusnih paketih so strokovnjaki ocenili delovanje protipožarnega zidu, kjer pa je dobro oceno dobil le program Agnitum Outpost Pro Security Suite. Pri preostalih so kriteriji, kdaj bo povezava vzpostavljena in kdaj blokirana, preveč nejasni, poleg tega uporabnik ne dobi prave informacije, zakaj določene povezave ne more vzpostaviti oziroma kaj naj naredi, da jo bo lahko. Kot zanimivost je vredno omeniti, da je požarni zid, vgrajen v operacijski sistem Windows 7, na katerem so opravili preizkus, kakovostno zelo blizu tistim v plačljivih paketih.

Požarni zid je imel v skupni oceni 10-odstotni delež, bistveno nižjega kot varovanje pred zlonamerno kodo (40 odstotkov). Pri tem merilu se je prej omenjeni Agnitum odrezal najslabše predvsem zato, ker datotek, večjih od 50 MB, sploh ni pregledal, hkrati pa je sporočil, da je z datoteko vse v najlepšem redu, čeprav je bila okužena.

Boljši z internetnim dostopom

Precejšnje razlike pri količini najdenih virusov so nastale tudi v primeru, da računalnik ni bil povezan v splet. Program Trend Micro Titanium Internet Security 2011 je nepovezan našel le polovico okuženih datotek, medtem ko se je ob povezavi rezultat bistveno izboljšal – na več kot 94 odstotkov. S stališča uporabnika je to precejšnja nerodnost, saj se predvsem na poti dostikrat zgodi, da delamo nepovezani. V tem času bi neodkrito okužbo lahko prenesli na zunanji medij (USB-ključ) ali pa bi zlonamerna koda začela povzročati škodo v računalniku.

Pri zgornjem kriteriju se je sicer najbolje izkazal G-Data InternetSecurity 2011, med boljšimi je bil tudi F-Secure Internet Security 2011, ki pa je najbolj občutno zmanjšal zmogljivost računalnika. S porabo omejenih pomnilniških in procesorskih sredstev imajo še vedno težave tudi nekateri drugi programi, najmanj pa na hitrost izvajanja preostalih programov vplivajo Sunbelt Software Vipre Antivirus Premium, Avast! Software Internet Security in Eset Smart Security 4 Home Edition.

Brezplačniki povprečni pri varovanju pred zlonamerno kodo

Brezplačna protivirusna programska oprema nima vgrajenega požarnega zidu, manjka ji tudi nekaj drugih dodatkov, so pa strokovnjaki ugotovili, da štirje preizkušeni programi (Avast!, AVG, Avira in Microsoft) praktično ne vplivajo na hitrost dela z računalnikom, a je njihova sposobnost varovanja pred zlonamerno kodo zgolj povprečna.

Pri ZPS so pod drobnogled vzeli plačljive rešitve Avast! Software Internet Security, Agnitum Outpost Pro Security Suite, Avg Technologies Internet Security 2011, Avira Premium Security Suite, Bitdefender Internet Security 2011, Eset Smart Security 4 Home Edition, F-Secure Internet Security 2011, G-Data InternetSecurity 2011, Kaspersky Internet Security 2011, McAfee Internet Security, Panda Internet Security 2011, Sunbelt Software Vipre Antivirus Premium, Symantec Norton Internet Security 2011 in Trend micro Titanium Internet Security 2011 ter brezplačne: Avast! Software Free Antivirus, Avg Technologies Anti-Virus Free, AVIRA AntiVir Personal in Microsoft Security Essentials.

siol.net

Za prenosni disk GoFlex Slim USB 3.0 Drive debeline 9 milimetrov (debelina običajnega svinčnika) boste v ZDA odšteli 99,99 ameriškega dolarja (72 evrov). Novinec je za 38 odstotkov tanjši od preostalih sorodnikov v družini GoFlex. V ohišju ima nameščen disk, ki se vrti s hitrostjo 7.200 obratov na minuto in ima 320 GB prostora za podatke. Za varnost podatkov skrbi strojno šifriranje s 192-bitnim algoritmom Triple DES.

Prenosni Slim je na voljo v različicah za računalnike z operacijskim sistemom Windows in za Applove računalnike Mac. Mac različica je kompatibilna s storitvijo za izdelavo varnostnih kopij Time Machine.

(Siol)

666.624 naslovov IPv4 je naprodaj na dražbi kot del razprodaje Nortelovega imetja. Naslovi IPv4 so dragoceni, saj jih močno primanjkuje. Spletni analitiki napovedujejo, da se bo vzpostavil trg naslovov IPv4, za katere se bodo borila podjetja, ki se spopadajo z drago migracijo na protokol IPv6.

Največ ponudil Microsoft

Podrobnosti prodaje so navedene v dokumentih, ki so bili vloženi pri stečajnemu sodišču v ameriški zvezni državi Delaware. Glede na dokumente je Microsoft vložil najvišjo ponudbo od vseh 80 podjetij, ki so se potegovala za Nortelove naslove IP. Posel mora sodišče še odobriti. Če ga bodo odobrili, bo Microsoft takoj dobil 470.016 naslovov, preostalih 196.608 pa potem, ko se bodo Nortelove stranke preselile k drugim telekomunikacijskim operaterjem.

Naslovi IP se uporabljajo za identifikacijo posameznih računalniških naprav z internetnim dostopom in naprav na lokalnih računalniških omrežjih. IPv4 nudi naslove za približno 4,3 milijarde naprav, kar se je zdelo dovolj v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je standard postavljal. S pojavom osebnih računalnikov, pametnih telefonov in drugih z internetom povezanih naprav, pa se je nabor razpoložljivih naslovov hitro začel krčiti. Internetna podjetja so trenutno med procesom prehoda na IPv6, vendar ta poteka izredno počasi. Do konca prehoda pa se pričakuje, da bodo naslovi IPv4 postali izjemno dragocena lastnina.

Microsoft želi kupiti Nortelovo zalogo naslovov, a mnoga podjetja se želijo izogniti stroškom prehoda na IPv6.

(SIOL)