Ljubljana – Še ena raziskava je pokazala, da internetno piratstvo nima negativnega vpliva na prodajo kinovstopnic za posamezne filme.
Skupna raziskava ameriške univerze University of Minnesota in kolidža Wellesley College je pokazala, da internetno piratstvo prek protokola bittorrent nima pomembnega vpliva na tržno uspešnost filmov. Za ameriške potrošnike navkljub številnim možnostim za brezplačen in prepovedan prenos filma z interneta obstaja večja verjetnost, da si bodo film ogledali v kinu. Ugotovljeno je bilo, da ne obstaja neposredna korelacija med razpoložljivostjo posameznega filma na straneh bittorrent in uspešnostjo prodaje kinovstopnic. Za potrošnike zunaj ZDA so ugotovili, da se raje zatečejo k piratstvu, ker mnogo filmov v njihovih državah v kinodvoranah ne prikazujejo ali pa na velika platna pridejo zelo pozno.
V raziskavi Vpliv filmskega internetnega piratstva na mednarodno prodajo kinovstopnic so raziskovalci preverili korelacijo med prodajo filmov in internetnim piratstvom. Z raziskavo so ovrgli trditve združenja ameriške fonografske industrije RIAA in ameriškega filmskega ceha MPAA, ki trdita, da ima internetno piratstvo negativen vpliv na prodajo filmov. “Nismo našli dokazov, da internetno piratstvo vpliva na slabšo prodajo filmov. Slabša prodaja je posledica predvsem zapoznelega prihoda filmov na velika platna v drugih državah,” so zapisali raziskovalci.
Združenja za zaščito avtorskih pravic internetno piratstvo še naprej krivijo za upad prihodkov od posameznih filmov, čeprav je že več raziskav dokazalo nasprotno. Navkljub globalnim ukrepom za zajezitev piratskih aktivnosti analitiki pričakujejo, da ne bodo uspeli ukrotiti internetnih piratov. Filmskim organizacijam po pisanju spletne strani BetaNews priporočajo predvsem povečanje števila kinodvoran po vsem svetu in hkratni začetek prikazovanja posameznih filmov po vsem svetu.
Ljubljana - Google je po navedbah neimenovanih virov pripravljen na predstavitev lastne storitve za shranjevanje podatkov v oblaku, ki bo tekmovala z obstoječimi rešitvami na trgu.
Neimenovani vir po poročanju spletne strani DailyTech trdi, da se Googlova storitev imenuje Google Drive. Podatke se bo naložilo z uporabo namenske aplikacije Drive in se jih shranilo na Googlovih strežnikih, tako da bodo dostopni od kjerkoli in na kateri koli z internetom povezani napravi. Po prenosu podatkov na strežnik se bo lahko po e-pošti posredovalo spletne povezave, tako da bodo do njih lahko dostopali tudi drugi ljudje, kar je precej bolj smotrno od pošiljanja velikih datotek večjemu številu prejemnikov.
Natančen datum zagona storitve Google Drive sicer še ni znan, v produkcijo pa naj bi ga dali v prihodnjih tednih. Storitev Google Drive bo brezplačna za večino potrošnikov in podjetij. Plačljiva bo le za podjetja, ki bodo uporabljala veliko prostora na strežniku. Kje je meja, pri kateri bo Google pričel zaračunavati za uporabo Google Drive, ni znano.
Na trgu obstajajo številne rešitve za shranjevanje podatkov v oblaku, vključno z najbolj priljubljeno Dropbox, ki omogoča tudi sinhronizacijo datotek med računalnikom in uporabnikovim računom v oblaku. Tovrsten storitve uporabniku omogočajo nalaganje video in glasbenih ter ostalih datotek na oddaljeni strežnik, tako da so dostopne od koderkoli in na kateri koli napravi, kot so prenosni računalnik, pametni telefon in tablični računalnik.
Sporazum ACTA bo prisili ponudnike interneta, da nadzirajo ves promet prek interneta, opozarja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Kritična je tudi do “tajnosti” sprejemanja sporazuma.
Ni naključje, da nismo nič vedeli o ACTI (Anti-Counterfeiting Trade Agreement, sporazum za boj proti ponarejanju), meni Nataša Pirc Musar. “Točno so vedeli, kakšni bodo odzivi,” pravi.
Hekerji sporočajo slovenski vladi: To je vaša zadnja možnost
Na Poljskem se je protest 20.000 ljudi sprevrgel v izgrede, v katerih je bilo aretiranih 24 ljudi. Tudi v Sloveniji je nasprotnikov ACTE veliko. Na Kongresnem trgu bo nasprotovanje ACTI 4. februarja izrazilo več kot 5000 ljudi, če je verjeti Facebooku.
“To je vaša zadnja možnost. Zavrnite ACTO ali se soočite s posledicami,” pa slovenski vladi sporoča hekerska skupina Anonymus in napoveduje napade na njena spletna mesta in elektronsko pošto.
“Če bi bilo vse v redu, bi vse razgrnili”
“Če bi bilo vse v redu, bi vse razgrnili, predebatirali s civilno družbo in poskušali najti rešitev,” je kritična Pirc Musarjeva. Moti jo, da evropska komisija ni obveščala evropskih poslancev in da slovenska vlada ni obvestila javnosti in njenega urada.
Ministrstvo za gospodarstvo očitke o tajnosti zavrača. Trdijo, da je bil sporazum obravnavan na vladi in na odborih državnega zbora, evropska komisija pa da je o pogajanjih redno poročala evropskemu svetu in evropskemu parlamentu.
Osamljeno ministrstvo za gospodarstvo
V procesu odločitve so sodelovali ministrstva za gospodarstvo, finance in pravosodje ter Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL), sporočajo z gospodarskega ministrstva.
Vendar navedeni zavračajo odgovornost za ACTO. Z ministrstva za pravosodje sporočajo, da so sodelovali le pri delu, ki se nanaša na izvrševanje kazenskopravnih ukrepov. Dodajajo, da so bili uspešni, saj je bil ta del sporazuma med pogajanji črtan. Podarjajo, da bi sami “pri morebitnih razpravah o morebitni ratifikaciji te mednarodne pogodbe zastopali stališče o strogem preverjanju skladnosti te mednarodne pogodbe s celokupnim pravnim redom Republike Slovenije.”
Žurej: Nismo bili udeleženi pri pisanju teksta
Direktor URSIL Jurij Žurej pravi, da je ministrstvo na urad sicer pošiljalo posamezna vprašanja, vendar pa urad “ni bil udeležen ne pri pisanju teksta, kakor tudi ne pri usklajevanju teksta ne v Sloveniji in ne v tujini.”
Nevarnost prekomernega posega v zasebnost
Žurej meni, da je urejanje intelektualne lastnine nujno, vendar morajo nova pravila nujno upoštevati tudi druge svoboščine in pravice državljanov. “V konkretnem primeru država ni upoštevala lastnih pravil sprejemanja pravil in sodelovanja državljanov pri nastajanju pravnih aktov in stališč RS, s čimer smo se pridružili številnim državam, ki so pozabile na temeljne principe demokracije, kar je slaba popotnica takemu aktu,” je kritičen.
Žurej ni edini, ki meni, da ACTA pomeni poseg v varstvo zasebnosti in svobodo izražanja na račun avtorskih pravic in varovanja intelektualne lastnine.
Ponudniki interneta kot nadzorni organ
V sporazumu je določeno, da bodo ponudniki internetnih storitev (ISP – internet service provider) odgovorni za dejanja njihovih naročnikov. To po mnenju Pirc Musarjeve pomeni, da bodo morali SiOL, Telemach, T-2 in drugi nadzirati ves internetni promet.
Ministrstvo: ACTA ne uvaja osebnih pregledov
Na ministrstvu za gospodarstvo pojasnjujejo, da je namen ACTE zagotoviti mednarodni okvir za izboljšanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine z izboljšavo mednarodnih standardov za ukrepanje zoper številne kršitve le-teh.
“ACTA je namenjen izključno uveljavljanju pravic, zato ne posega v določbe zakonodaje pogodbenice, ki urejajo razpoložljivost, pridobivanje, obseg in ohranjanje pravic intelektualne lastnine. Ne vključuje vsebinskega varstva pravic intelektualne lastnine. Določbe o uveljavljanju pravic v digitalnem okolju so v skladu s pravnim redom EU in tako ta sporazum ne uvaja osebnih pregledov ali tako imenovanega postopka treh opominov (“three strikes”). V zvezi s slednjim se nobena od pogodbenic ne more na ACTO sklicevati, če želi uvesti tak postopek ali podobne ukrepe,” poudarjajo na ministrstvu.
Pooblaščenka: Ne gre drugače
Pirc Musarjeva vztraja, da ACTA ISP-jem nalaga iskanje (domnevnih) kršiteljev avtorskih pravic in intelektualne lastnine in da to pomeni nadzor nad vsem internetnim prometom. “Ne gre drugače. Ne da se selekcionirati. Da bodo našli tistega, ki je hodil na torrente, bodo morali nadzirati promet vsakogar,” pravi.
Zahtevala bo presojo ustavnosti
To je v neskladju s slovensko ustavo in zakoni, poudarja informacijska pooblaščenka. “Poseg v zasebnost je dovoljen le, če so hkrati izpolnjenji trije pogoji: sum storitve kaznivega dejanja ali ogrožanja varnosti države, ustrezna podlaga v zakonu ter predhodna odredba preiskovalnega sodnika,” navaja in napoveduje, da bo zahtevala presojo ustavnosti, če bo DZ sprejel tak sporazum.
Nemogoče je preganjati tiste, ki nalagajo nelegalne vsebine
Sporna zahteva ACTE izhaja iz zavedanja velikih podjetji, ki so lastniki avtorskih pravic, da je na internetu nemogoče najti in preganjati tiste, ki ilegalne vsebine nalagajo na internet, meni Pirc Musarjeva.
“Dokler imamo eno samo državo na svetu, ki ne bo pristopila h globalnemu urejanju interneta, boste lahko prek obvodov nalagali vsebine tako, da vas nihče ne bo našel,” pojasnjuje.
Nataša Pirc Musar: Osebno me najbolj boli, da se velika industrija spravlja na posameznika. Ameriško filmsko združenje se spravlja na enega Slovenca, ki je s torrenta naložil en film
“Čeprav niso ravno reveži …”
Meni, da bi bila boljša rešitev pavšalna dajatev, ki bi se vštela v ceno internetne povezave in bi pokrila škodo, ki bi nastala zaradi nelegalnih vsebin.
“Posega v zasebnost ne bi bilo, zaradi dveh ali treh evrov na leto ne bi nihče norel, industrija pa bi dobila denar,” pravi Pirc Musarjeva in dodaja, da korporacije, ki stojijo za ACTO, kljub piratstvu “niso ravno reveži”.
“Velika industrija se spravlja na posameznika”
Dodaja, da ponudniki internetnih storitev niso pripravljeni na delovanje, ki jim ga nalaga ACTA in da mu nasprotujejo. “Osebno pa me najbolj boli, da se velika industrija spravlja na posameznika. Ameriško filmsko združenje se spravlja na enega Slovenca, ki je s torrenta naložil en film,” se čudi informacijska pooblaščenka.
Ljubljana – Google je naznanil novo storitev mobilnega operacijskega sistema Google Android z razvojnim imenom Bouncer, ki bo naprave varovala pred virusi.
Bouncer bo samodejno preveril nove in že nameščene aplikacije na spletni tržnici aplikacij Android Market ter na uporabniških računih posameznih razvijalcev. Ko bo aplikacija naložena na Android Market, jo bo Bouncer preiskal za zlonamerno programsko kodo in posameznimi načini delovanja, ki je značilno za viruse. Dodatno bo Bouncer aplikacije preveril zaradi slabega ali napačnega delovanja.
“Danes vam predstavljamo storitev z razvojnim imenom Bouncer, ki zagotavlja samodejno preverjanje tržnice Android Market za primer potencialne zlonamerne programske opreme, in to brez poslabšanja uporabniške izkušnje,” je Google zapisal na svojem blogu.
Pri Googlu so poudarili, da operacijski sistem Google Android vsebuje jedrne funkcionalnosti, kot je tehnologija peskovnika (ang. sandboxing), ki med aplikacijami na pametnemu telefonu ali tabličnem računalniku namešča navidezne zidove; pravice, ki zagotavljajo sistem pravic, s katerim uporabniku razloži kaj naredi namestitev aplikacija in modul za odstranitev škodljive programske opreme, ki ji prepreči spreminjanje platforme in skrivanje pred uporabnikom.
Bouncer bo predvsem okrepil delovanje omenjenih funkcionalnosti in pomagal pri preverjanju aplikacij. V testnem obdobju lani je za 40 odstotkov zmanjšal število prenosov zlonamernih programov s tržnice Android Market.
T. H.
Foto: Reuters
New York - Težko pričakovana uvrstitev delnic družabnega omrežja Facebook na borzo je vse bližje.
Vodstvo družbe je ameriškemu nadzorniku borze predložilo prvo javno ponudbo delnic, s čimer podjetje postaja javno. Do dejanskega začetka trgovanja bo sicer preteklo še nekaj mesecev.
Lani za 668 milijonov dolarjev čistega dobička
Podjetje je v prodajo ponudilo za pet milijard dolarjev delnic. Iz prospekta, ki ga je ob tem predložilo, je sicer razvidno, da je podjetje lani zabeležilo 3,7 milijarde dolarjev prihodkov, pri tem pa imelo za 668 milijonov dolarjev čistega dobička.
Delnice naj bi na borzo uvrstili aprila ali maja
Gre za najbolj nestrpno pričakovano javno prodajo delnic, odkar se je avgusta 2004 začelo na borzi v New Yorku trgovati z delnicami internetne družbe Google. Po pričakovanjih naj bi Facebookove delnice uvrstili na borzo aprila ali maja.
Najdražje podjetje na borzi je trenutno Apple
Facebook je po lastnih izračunih vreden 75 do 100 milijard dolarjev (57 do 76 milijard evrov). Najdražje podjetje, s katerega delnicami se trguje na borzi, je trenutno ameriški Apple. Njegova vrednost je ocenjena na dobrih 417 milijard dolarjev.
Da se bo pozno spomladi začelo trgovati s Facebookovimi delnicami, se je ugibalo že dlje časa. Ne dolgo nazaj so se za ta korak odločila internetna podjetja, kot so poslovno družabno omrežje Linkedin, ponudnik ugodnih nakupov Groupon in razvijalec iger Zynga.
Največje družabno omrežje na svetu
S trenutno približno 800 milijoni uporabnikov je Facebook daleč največje družabno omrežje na svetu. Čeprav je deležen kritik zaradi ravnanja z osebnimi podatki uporabnikov, pa še naprej hitro raste.
Ljubljana – V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so v sodelovanju s potrošniškimi organizacijami po svetu preverili učinkovitost protivirusnih programov.
Rezultati primerjalnega testa 18 protivirusnih programov so pokazali, da vse protivirusne rešitve niso enako zanesljive in da so razlike v zanesljivosti med plačljivimi in brezplačnimi programi zelo majhne. Na učinkovitost protivirusnih programov pomembno vpliva tudi povezanost računalnika v internet, saj so brez povezave nekateri protivirusni programi našli bistveno manj virusov.
Preverili so učinkovitost zaščite 14 plačljivih (cena letne licence za tri računalnike se gibljejo od 32 do 92 evrov) in štirih brezplačnih protivirusnih programov po različnih kriterijih. Na vse varnostne rešitve se ne moremo povsem zanesti, nekateri brezplačni programi pa se pri osnovnem varovanju pred zlonamerno kodo odrežejo celo bolje od nekaterih plačljivih.
Z dobrim požarnim zidom le Agnitum Outpost Pro Security Suite
Pri plačljivih protivirusnih paketih so strokovnjaki ocenili delovanje protipožarnega zidu, kjer pa je dobro oceno dobil le program Agnitum Outpost Pro Security Suite. Pri preostalih so kriteriji, kdaj bo povezava vzpostavljena in kdaj blokirana, preveč nejasni, poleg tega uporabnik ne dobi prave informacije, zakaj določene povezave ne more vzpostaviti oziroma kaj naj naredi, da jo bo lahko. Kot zanimivost je vredno omeniti, da je požarni zid, vgrajen v operacijski sistem Windows 7, na katerem so opravili preizkus, kakovostno zelo blizu tistim v plačljivih paketih.
Požarni zid je imel v skupni oceni 10-odstotni delež, bistveno nižjega kot varovanje pred zlonamerno kodo (40 odstotkov). Pri tem merilu se je prej omenjeni Agnitum odrezal najslabše predvsem zato, ker datotek, večjih od 50 MB, sploh ni pregledal, hkrati pa je sporočil, da je z datoteko vse v najlepšem redu, čeprav je bila okužena.
Boljši z internetnim dostopom
Precejšnje razlike pri količini najdenih virusov so nastale tudi v primeru, da računalnik ni bil povezan v splet. Program Trend Micro Titanium Internet Security 2011 je nepovezan našel le polovico okuženih datotek, medtem ko se je ob povezavi rezultat bistveno izboljšal – na več kot 94 odstotkov. S stališča uporabnika je to precejšnja nerodnost, saj se predvsem na poti dostikrat zgodi, da delamo nepovezani. V tem času bi neodkrito okužbo lahko prenesli na zunanji medij (USB-ključ) ali pa bi zlonamerna koda začela povzročati škodo v računalniku.
Pri zgornjem kriteriju se je sicer najbolje izkazal G-Data InternetSecurity 2011, med boljšimi je bil tudi F-Secure Internet Security 2011, ki pa je najbolj občutno zmanjšal zmogljivost računalnika. S porabo omejenih pomnilniških in procesorskih sredstev imajo še vedno težave tudi nekateri drugi programi, najmanj pa na hitrost izvajanja preostalih programov vplivajo Sunbelt Software Vipre Antivirus Premium, Avast! Software Internet Security in Eset Smart Security 4 Home Edition.
Brezplačniki povprečni pri varovanju pred zlonamerno kodo
Brezplačna protivirusna programska oprema nima vgrajenega požarnega zidu, manjka ji tudi nekaj drugih dodatkov, so pa strokovnjaki ugotovili, da štirje preizkušeni programi (Avast!, AVG, Avira in Microsoft) praktično ne vplivajo na hitrost dela z računalnikom, a je njihova sposobnost varovanja pred zlonamerno kodo zgolj povprečna.
Pri ZPS so pod drobnogled vzeli plačljive rešitve Avast! Software Internet Security, Agnitum Outpost Pro Security Suite, Avg Technologies Internet Security 2011, Avira Premium Security Suite, Bitdefender Internet Security 2011, Eset Smart Security 4 Home Edition, F-Secure Internet Security 2011, G-Data InternetSecurity 2011, Kaspersky Internet Security 2011, McAfee Internet Security, Panda Internet Security 2011, Sunbelt Software Vipre Antivirus Premium, Symantec Norton Internet Security 2011 in Trend micro Titanium Internet Security 2011 ter brezplačne: Avast! Software Free Antivirus, Avg Technologies Anti-Virus Free, AVIRA AntiVir Personal in Microsoft Security Essentials.
Ljubljana – Microsoft bo prihodnji teden objavil prvi servisni paket pisarniške zbirke programov Office for Mac za Applove računalnike Mac.
Microsoft obljublja večjo stabilnost, varnost in nekatere nove funkcionalnosti, vključno z izboljšano podporo za sinhronizacijo podatkov z odjemalcem e-pošte Outlook for Mac. Prvi servisni paket (SP1) bo omogočal sinhronizacijo koledarja med programom Outlook for Mac in vsemi Applovimi programi in napravami, ki podpirajo Applove storitve za sinhronizacijo Sync Services, vključno z iPhonom in iPadom. Microsoft je pri tem poudaril, da nova različica Applove storitve MobileMe ne bo podpirala sinhronizacije s pomočjo MacOS storitev za sinhronizacijo, tako da se koledarjev v okviru MobileMe ne bo dalo sinhronizirati z Outlook for Mac. Sinhronizacija koledarja na iPhonu ali iPadu s Sync Services prek iTunes bo tako delovala, prek MobileMe pa ne.
Med drugimi posodobitvami so tudi Outlookova podpora strežniškim pravilom strežnika Exchange, gumb Outlook Redirect in gumb Outlook Resend. Microsoft napoveduje, da se bo pri naslednjih servisnih paketih osredotočil na boljšo integracijo z drugimi storitvami, kot so Hotmail/Live, Google in Yahoo.
Ljubljana – Seagate je predstavil novi prenosni 2,5-palčni trdi disk HDD GoFlex Slim USB 3.0 Drive, ki je z merami 125 x 78 x 9 milimetrov najtanjši na svetu.
Za prenosni disk GoFlex Slim USB 3.0 Drive debeline 9 milimetrov (debelina običajnega svinčnika) boste v ZDA odšteli 99,99 ameriškega dolarja (72 evrov). Novinec je za 38 odstotkov tanjši od preostalih sorodnikov v družini GoFlex. V ohišju ima nameščen disk, ki se vrti s hitrostjo 7.200 obratov na minuto in ima 320 GB prostora za podatke. Za varnost podatkov skrbi strojno šifriranje s 192-bitnim algoritmom Triple DES.
Prenosni Slim je na voljo v različicah za računalnike z operacijskim sistemom Windows in za Applove računalnike Mac. Mac različica je kompatibilna s storitvijo za izdelavo varnostnih kopij Time Machine.
Ljubljana – Microsoft je ponudil 7,5 milijona dolarjev (5,35 milijona evrov) za nakup spletnih naslovov IPv4 bankrotiranega telekomunikacijskega podjetja Nortel.
666.624 naslovov IPv4 je naprodaj na dražbi kot del razprodaje Nortelovega imetja. Naslovi IPv4 so dragoceni, saj jih močno primanjkuje. Spletni analitiki napovedujejo, da se bo vzpostavil trg naslovov IPv4, za katere se bodo borila podjetja, ki se spopadajo z drago migracijo na protokol IPv6.
Največ ponudil Microsoft
Podrobnosti prodaje so navedene v dokumentih, ki so bili vloženi pri stečajnemu sodišču v ameriški zvezni državi Delaware. Glede na dokumente je Microsoft vložil najvišjo ponudbo od vseh 80 podjetij, ki so se potegovala za Nortelove naslove IP. Posel mora sodišče še odobriti. Če ga bodo odobrili, bo Microsoft takoj dobil 470.016 naslovov, preostalih 196.608 pa potem, ko se bodo Nortelove stranke preselile k drugim telekomunikacijskim operaterjem.
Naslovi IP se uporabljajo za identifikacijo posameznih računalniških naprav z internetnim dostopom in naprav na lokalnih računalniških omrežjih. IPv4 nudi naslove za približno 4,3 milijarde naprav, kar se je zdelo dovolj v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je standard postavljal. S pojavom osebnih računalnikov, pametnih telefonov in drugih z internetom povezanih naprav, pa se je nabor razpoložljivih naslovov hitro začel krčiti. Internetna podjetja so trenutno med procesom prehoda na IPv6, vendar ta poteka izredno počasi. Do konca prehoda pa se pričakuje, da bodo naslovi IPv4 postali izjemno dragocena lastnina.
Microsoft želi kupiti Nortelovo zalogo naslovov, a mnoga podjetja se želijo izogniti stroškom prehoda na IPv6.
Nataša Pirc Musar: Osebno me najbolj boli, da se velika industrija spravlja na posameznika. Ameriško filmsko združenje se spravlja na enega Slovenca, ki je s torrenta naložil en film
