Skupna raziskava ameriške univerze University of Minnesota in kolidža Wellesley College je pokazala, da internetno piratstvo prek protokola bittorrent nima pomembnega vpliva na tržno uspešnost filmov. Za ameriške potrošnike navkljub številnim možnostim za brezplačen in prepovedan prenos filma z interneta obstaja večja verjetnost, da si bodo film ogledali v kinu. Ugotovljeno je bilo, da ne obstaja neposredna korelacija med razpoložljivostjo posameznega filma na straneh bittorrent in uspešnostjo prodaje kinovstopnic. Za potrošnike zunaj ZDA so ugotovili, da se raje zatečejo k piratstvu, ker mnogo filmov v njihovih državah v kinodvoranah ne prikazujejo ali pa na velika platna pridejo zelo pozno.

V raziskavi Vpliv filmskega internetnega piratstva na mednarodno prodajo kinovstopnic so raziskovalci preverili korelacijo med prodajo filmov in internetnim piratstvom. Z raziskavo so ovrgli trditve združenja ameriške fonografske industrije RIAA in ameriškega filmskega ceha MPAA, ki trdita, da ima internetno piratstvo negativen vpliv na prodajo filmov. “Nismo našli dokazov, da internetno piratstvo vpliva na slabšo prodajo filmov. Slabša prodaja je posledica predvsem zapoznelega prihoda filmov na velika platna v drugih državah,” so zapisali raziskovalci.

Združenja za zaščito avtorskih pravic internetno piratstvo še naprej krivijo za upad prihodkov od posameznih filmov, čeprav je že več raziskav dokazalo nasprotno. Navkljub globalnim ukrepom za zajezitev piratskih aktivnosti analitiki pričakujejo, da ne bodo uspeli ukrotiti internetnih piratov. Filmskim organizacijam po pisanju spletne strani BetaNews priporočajo predvsem povečanje števila kinodvoran po vsem svetu in hkratni začetek prikazovanja posameznih filmov po vsem svetu.

T.H.
Foto: Reuters

Uporabniški vmesnik nove različice Firefoxa bo narejen v slogu operacijskega sistema (OS) Windows 8 Metro. Pridobil bo popolnoma novo uporabniško okolje, ki bo razvito posebej za prihajajoči Microsoftov operacijski sistem. Mozilla je v objavljeni viziji za prenovljeni izdelek zapisala, da je njihov cilj razvoj spletnega brskalnika na osnovi prikazovalnega motorja (ang. layout engine) Gecko, ki bo integriran z uporabniškim okoljem Metro.

Podobno kot OS Windows 8 bo tudi Firefox vključeval dva uporabniška vmesnika. Eden bo podoben uporabniškemu vmesniku Firefoxa za OS Windows 7, ki se bo uporabljal v klasičnem okolju Windows, in drugi, ki bo bližji različici Windows 8 Metro. “Posodobitev klasičnega uporabniškega vmesnika bo standardna, medtem ko bo posodobitev za Metro vsebovala popolnoma nov uporabniški vmesnik in sistemske integracijske točke,” so zapisali pri Mozilli.

SIOL – T. H.

Neimenovani vir po poročanju spletne strani DailyTech trdi, da se Googlova storitev imenuje Google Drive. Podatke se bo naložilo z uporabo namenske aplikacije Drive in se jih shranilo na Googlovih strežnikih, tako da bodo dostopni od kjerkoli in na kateri koli z internetom povezani napravi. Po prenosu podatkov na strežnik se bo lahko po e-pošti posredovalo spletne povezave, tako da bodo do njih lahko dostopali tudi drugi ljudje, kar je precej bolj smotrno od pošiljanja velikih datotek večjemu številu prejemnikov.

Natančen datum zagona storitve Google Drive sicer še ni znan, v produkcijo pa naj bi ga dali v prihodnjih tednih. Storitev Google Drive bo brezplačna za večino potrošnikov in podjetij. Plačljiva bo le za podjetja, ki bodo uporabljala veliko prostora na strežniku. Kje je meja, pri kateri bo Google pričel zaračunavati za uporabo Google Drive, ni znano.

Na trgu obstajajo številne rešitve za shranjevanje podatkov v oblaku, vključno z najbolj priljubljeno Dropbox, ki omogoča tudi sinhronizacijo datotek med računalnikom in uporabnikovim računom v oblaku. Tovrsten storitve uporabniku omogočajo nalaganje video in glasbenih ter ostalih datotek na oddaljeni strežnik, tako da so dostopne od koderkoli in na kateri koli napravi, kot so prenosni računalnik, pametni telefon in tablični računalnik.

SIOL
Foto: Reuters

Google Chrome for Android Beta je, kot nakazuje že ime, še preizkusna različica, ki zaenkrat deluje le na napravah, ki imajo nameščeno najnovejšo različico sistema Android, torej sistema Android 4.0, poznanega tudi pod imenom Ice Cream Sandwich.

Za zdaj še ni na voljo povsod po svetu

Novo različico brskalnika je na voljo v spletni trgovini Android Market, vendar zaenkrat le za uporabnike iz omejenega števila držav.

Osredotočili so se na hitrost iskanja in brskanja ter enostavnost uporabe

Kot še piše v sporočilu na uradni spletni strani za Chrome, je tako kot namizna tudi mobilna različica brskalnika osredotočena na čim večjo hitrost iskanja in brskanja ter enostavnost uporabe. To med drugim pomeni enostavno uporabo zavihkov tudi na mobilnih napravah ter olajšano izbiranje želene povezave na spletni strani, kar je bilo doslej na mobilnikih zaradi majhnosti zaslona nerodno početje.

Hkrati naj bi Chrome za Android omogočal napredne nastavitve glede varovanja zasebnosti ter enostaven prenos osebnih nastavitev brskalnika z domačega računalnika na mobilnik ali tablico.

Chrome je novembra prvič prehitel Mozillo

Chrome ima sicer vse več uporabnikov. V novembru je bil Chromov svetovni tržni delež prvič višji od tržnega deleža brskalnika Mozilla Firefox, kažejo podatki družbe za tržne raziskave StatCounter. Po teh podatkih Chrome obvladuje 25,69 odstotka svetovnega trga, Firefox pa 25,23 odstotka. Na vrhu lestvice najbolj priljubljenih brskalnikov sicer ostaja Microsoftov Internet Explorer, ki se ponaša s tržnim deležem v višini 40,63 odstotka. A njegova prednost pred Chromom je vse manjša. Še pred dvema letoma je Chrome obvladoval le 4,66 odstotka svetovnega trga.

STA
Foto: Reuters

To so ob dnevu varne rabe interneta med drugim sporočili iz tega centra, v katerem si prizadevajo za dvig osveščenosti glede varne rabe interneta.

Nacionalni program osveščanja o informacijski varnosti

V lanskem letu je zaživel nacionalni program osveščanja o informacijski varnosti – Varni na internetu, ki z izobraževalnim portalom www.varninainternetu.si skuša dvigniti zavedanje o spletnih nevarnostih. Program izvaja SI-CERT in po besedah vodje programa Jasmine Mešić, so z odzivi zadovoljni.

Uporabniki lahko omrežni incident prijavijo prek spletnega obrazca

“Na portalu smo vzpostavili tudi spletni obrazec, preko katerega lahko oškodovanci prijavijo omrežni incident – vdor, goljufija, kraja identitete. Gre za nacionalno prijavno točko, prvo tovrstno v Sloveniji. Pomagamo in svetujemo strokovno usposobljeni sodelavci SI-CERT, naše znanje je na voljo vsem spletnim uporabnikom in povsem zastonj,” je dejala.

SI-CERT ob letošnjem dnevu varne rabe interneta sicer navaja, da je ta dan v osnovi namenjen predvsem promociji varne in odgovorne rabe novih tehnologij med mladimi, vendar da pa je potrebno nameniti pozornost tudi odraslim uporabnikom spleta, ki v vse večji meri uporabljajo spletne trgovine in storitve e-bančništva, kar odpira vrata vedno novim zlorabam.

Skupna akcija večine bank, ponudnikov internetnih storitev, spletnih oglasnikov in brskalnika Najdi.si

Zato je SI-CERT letos ob dnevu varne rabe interneta širšo spletno skupnost oz. pomembne deležnike na področju spletnega bančništva in trgovin pozval k skupni akciji osveščanja o varni rabi interneta. Odzvala se je večina slovenskih bank, ponudniki internetnih storitev, spletna oglasnika in tudi najbolj obiskan slovenski iskalnik Najdi.si.

“Si spletni detektiv?”

Poleg tega so v okviru programa Varni na internetu pripravili interaktivni spletni vprašalnik Si spletni detektiv?, ki opozarja na skrite grožnje. Vprašalnik je zasnovan tako, da spletnim uporabnikom razkriva znake za alarm oz. poda ključne namige, ki so jim lahko v pomoč pri prepoznavanju tveganj.

“Vaše geslo je kot zobna ščetka, redno ga menjajte in nikomur ne posojajte”

V SI-CERT ob vsem tem pojasnjujejo, da je ustrezna protivirusna zaščita zelo pomembna, vendar pa ta uporabnika nikakor ne bo v celoti zaščitila pred spletnimi nevarnostmi. Za najboljšo rešitev se še vedno izkaže preudarno spletno vedenje, dodajajo. “Vaše geslo je kot zobna ščetka, redno ga menjajte in nikomur ne posojajte. Poskrbite, da ne uporabljate istega gesla za vse spletne storitve – elektronska pošta, Facebook, spletno bančništvo, druge spletne storitve,” so zapisali.

Uporabniki naj tudi poskrbijo za protivirusno zaščito, redno posodabljajo operacijski sistem, brskalnik in tudi vse njegove komponente (npr. PDF-prikazovalnik, Flash, QuickTime, RealPlayer, VLC-predvajalnik). Če uporabljajo storitve spletnega bančništva, pa naj digitalni certifikat shranijo na zunanjo napravo in ne na disk osebnega računalnika.

Na spletu ne plačujte prek sistemov Western Union ali MoneyGram

SI-CERT še svetuje, naj kupljenih predmetov ali storitev na spletu ne plačujejo prek sistemov Western Union ali MoneyGram. Sistema sta namenjena hitremu nakazilu gotovine posameznikom in ju zaradi problemov izsledljivosti s pridom uporabljajo spletni goljufi.

STA
Foto: Simon Plestenjak, Bor Slana

Ni naključje, da nismo nič vedeli o ACTI (Anti-Counterfeiting Trade Agreement, sporazum za boj proti ponarejanju), meni Nataša Pirc Musar. “Točno so vedeli, kakšni bodo odzivi,” pravi.

Hekerji sporočajo slovenski vladi: To je vaša zadnja možnost

Na Poljskem se je protest 20.000 ljudi sprevrgel v izgrede, v katerih je bilo aretiranih 24 ljudi. Tudi v Sloveniji je nasprotnikov ACTE veliko. Na Kongresnem trgu bo nasprotovanje ACTI 4. februarja izrazilo več kot 5000 ljudi, če je verjeti Facebooku.

“To je vaša zadnja možnost. Zavrnite ACTO ali se soočite s posledicami,” pa slovenski vladi sporoča hekerska skupina Anonymus in napoveduje napade na njena spletna mesta in elektronsko pošto.

“Če bi bilo vse v redu, bi vse razgrnili”

“Če bi bilo vse v redu, bi vse razgrnili, predebatirali s civilno družbo in poskušali najti rešitev,” je kritična Pirc Musarjeva. Moti jo, da evropska komisija ni obveščala evropskih poslancev in da slovenska vlada ni obvestila javnosti in njenega urada.

Ministrstvo za gospodarstvo očitke o tajnosti zavrača. Trdijo, da je bil sporazum obravnavan na vladi in na odborih državnega zbora, evropska komisija pa da je o pogajanjih redno poročala evropskemu svetu in evropskemu parlamentu.

Osamljeno ministrstvo za gospodarstvo

V procesu odločitve so sodelovali ministrstva za gospodarstvo, finance in pravosodje ter Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL), sporočajo z gospodarskega ministrstva.

Vendar navedeni zavračajo odgovornost za ACTO. Z ministrstva za pravosodje sporočajo, da so sodelovali le pri delu, ki se nanaša na izvrševanje kazenskopravnih ukrepov. Dodajajo, da so bili uspešni, saj je bil ta del sporazuma med pogajanji črtan. Podarjajo, da bi sami “pri morebitnih razpravah o morebitni ratifikaciji te mednarodne pogodbe zastopali stališče o strogem preverjanju skladnosti te mednarodne pogodbe s celokupnim pravnim redom Republike Slovenije.”

Žurej: Nismo bili udeleženi pri pisanju teksta

Direktor URSIL Jurij Žurej pravi, da je ministrstvo na urad sicer pošiljalo posamezna vprašanja, vendar pa urad “ni bil udeležen ne pri pisanju teksta, kakor tudi ne pri usklajevanju teksta ne v Sloveniji in ne v tujini.”

Nevarnost prekomernega posega v zasebnost

Žurej meni, da je urejanje intelektualne lastnine nujno, vendar morajo nova pravila nujno upoštevati tudi druge svoboščine in pravice državljanov. “V konkretnem primeru država ni upoštevala lastnih pravil sprejemanja pravil in sodelovanja državljanov pri nastajanju pravnih aktov in stališč RS, s čimer smo se pridružili številnim državam, ki so pozabile na temeljne principe demokracije, kar je slaba popotnica takemu aktu,” je kritičen.

Žurej ni edini, ki meni, da ACTA pomeni poseg v varstvo zasebnosti in svobodo izražanja na račun avtorskih pravic in varovanja intelektualne lastnine.

Ponudniki interneta kot nadzorni organ

V sporazumu je določeno, da bodo ponudniki internetnih storitev (ISP – internet service provider) odgovorni za dejanja njihovih naročnikov. To po mnenju Pirc Musarjeve pomeni, da bodo morali SiOL, Telemach, T-2 in drugi nadzirati ves internetni promet.

Ministrstvo: ACTA ne uvaja osebnih pregledov

Na ministrstvu za gospodarstvo pojasnjujejo, da je namen ACTE zagotoviti mednarodni okvir za izboljšanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine z izboljšavo mednarodnih standardov za ukrepanje zoper številne kršitve le-teh.

“ACTA je namenjen izključno uveljavljanju pravic, zato ne posega v določbe zakonodaje pogodbenice, ki urejajo razpoložljivost, pridobivanje, obseg in ohranjanje pravic intelektualne lastnine. Ne vključuje vsebinskega varstva pravic intelektualne lastnine. Določbe o uveljavljanju pravic v digitalnem okolju so v skladu s pravnim redom EU in tako ta sporazum ne uvaja osebnih pregledov ali tako imenovanega postopka treh opominov (“three strikes”). V zvezi s slednjim se nobena od pogodbenic ne more na ACTO sklicevati, če želi uvesti tak postopek ali podobne ukrepe,” poudarjajo na ministrstvu.

Pooblaščenka: Ne gre drugače

Pirc Musarjeva vztraja, da ACTA ISP-jem nalaga iskanje (domnevnih) kršiteljev avtorskih pravic in intelektualne lastnine in da to pomeni nadzor nad vsem internetnim prometom. “Ne gre drugače. Ne da se selekcionirati. Da bodo našli tistega, ki je hodil na torrente, bodo morali nadzirati promet vsakogar,” pravi.

Zahtevala bo presojo ustavnosti

To je v neskladju s slovensko ustavo in zakoni, poudarja informacijska pooblaščenka. “Poseg v zasebnost je dovoljen le, če so hkrati izpolnjenji trije pogoji: sum storitve kaznivega dejanja ali ogrožanja varnosti države, ustrezna podlaga v zakonu ter predhodna odredba preiskovalnega sodnika,” navaja in napoveduje, da bo zahtevala presojo ustavnosti, če bo DZ sprejel tak sporazum.

Nemogoče je preganjati tiste, ki nalagajo nelegalne vsebine

Sporna zahteva ACTE izhaja iz zavedanja velikih podjetji, ki so lastniki avtorskih pravic, da je na internetu nemogoče najti in preganjati tiste, ki ilegalne vsebine nalagajo na internet, meni Pirc Musarjeva.

“Dokler imamo eno samo državo na svetu, ki ne bo pristopila h globalnemu urejanju interneta, boste lahko prek obvodov nalagali vsebine tako, da vas nihče ne bo našel,” pojasnjuje.

Nataša Pirc Musar: Osebno me najbolj boli, da se velika industrija spravlja na posameznika. Ameriško filmsko združenje se spravlja na enega Slovenca, ki je s torrenta naložil en film

“Čeprav niso ravno reveži …”

Meni, da bi bila boljša rešitev pavšalna dajatev, ki bi se vštela v ceno internetne povezave in bi pokrila škodo, ki bi nastala zaradi nelegalnih vsebin.

“Posega v zasebnost ne bi bilo, zaradi dveh ali treh evrov na leto ne bi nihče norel, industrija pa bi dobila denar,” pravi Pirc Musarjeva in dodaja, da korporacije, ki stojijo za ACTO, kljub piratstvu “niso ravno reveži”.

“Velika industrija se spravlja na posameznika”

Dodaja, da ponudniki internetnih storitev niso pripravljeni na delovanje, ki jim ga nalaga ACTA in da mu nasprotujejo. “Osebno pa me najbolj boli, da se velika industrija spravlja na posameznika. Ameriško filmsko združenje se spravlja na enega Slovenca, ki je s torrenta naložil en film,” se čudi informacijska pooblaščenka.

Vir: SIOL

Bouncer bo samodejno preveril nove in že nameščene aplikacije na spletni tržnici aplikacij Android Market ter na uporabniških računih posameznih razvijalcev. Ko bo aplikacija naložena na Android Market, jo bo Bouncer preiskal za zlonamerno programsko kodo in posameznimi načini delovanja, ki je značilno za viruse. Dodatno bo Bouncer aplikacije preveril zaradi slabega ali napačnega delovanja.

“Danes vam predstavljamo storitev z razvojnim imenom Bouncer, ki zagotavlja samodejno preverjanje tržnice Android Market za primer potencialne zlonamerne programske opreme, in to brez poslabšanja uporabniške izkušnje,” je Google zapisal na svojem blogu.

Pri Googlu so poudarili, da operacijski sistem Google Android vsebuje jedrne funkcionalnosti, kot je tehnologija peskovnika (ang. sandboxing), ki med aplikacijami na pametnemu telefonu ali tabličnem računalniku namešča navidezne zidove; pravice, ki zagotavljajo sistem pravic, s katerim uporabniku razloži kaj naredi namestitev aplikacija in modul za odstranitev škodljive programske opreme, ki ji prepreči spreminjanje platforme in skrivanje pred uporabnikom.

Bouncer bo predvsem okrepil delovanje omenjenih funkcionalnosti in pomagal pri preverjanju aplikacij. V testnem obdobju lani je za 40 odstotkov zmanjšal število prenosov zlonamernih programov s tržnice Android Market.
T. H.
Foto: Reuters

Vodstvo družbe je ameriškemu nadzorniku borze predložilo prvo javno ponudbo delnic, s čimer podjetje postaja javno. Do dejanskega začetka trgovanja bo sicer preteklo še nekaj mesecev.

Lani za 668 milijonov dolarjev čistega dobička

Podjetje je v prodajo ponudilo za pet milijard dolarjev delnic. Iz prospekta, ki ga je ob tem predložilo, je sicer razvidno, da je podjetje lani zabeležilo 3,7 milijarde dolarjev prihodkov, pri tem pa imelo za 668 milijonov dolarjev čistega dobička.

Delnice naj bi na borzo uvrstili aprila ali maja

Gre za najbolj nestrpno pričakovano javno prodajo delnic, odkar se je avgusta 2004 začelo na borzi v New Yorku trgovati z delnicami internetne družbe Google. Po pričakovanjih naj bi Facebookove delnice uvrstili na borzo aprila ali maja.

Najdražje podjetje na borzi je trenutno Apple

Facebook je po lastnih izračunih vreden 75 do 100 milijard dolarjev (57 do 76 milijard evrov). Najdražje podjetje, s katerega delnicami se trguje na borzi, je trenutno ameriški Apple. Njegova vrednost je ocenjena na dobrih 417 milijard dolarjev.

Da se bo pozno spomladi začelo trgovati s Facebookovimi delnicami, se je ugibalo že dlje časa. Ne dolgo nazaj so se za ta korak odločila internetna podjetja, kot so poslovno družabno omrežje Linkedin, ponudnik ugodnih nakupov Groupon in razvijalec iger Zynga.

Največje družabno omrežje na svetu

S trenutno približno 800 milijoni uporabnikov je Facebook daleč največje družabno omrežje na svetu. Čeprav je deležen kritik zaradi ravnanja z osebnimi podatki uporabnikov, pa še naprej hitro raste.

STA
Foto: Bor Slana

V eni pičli uri se zvrsti kar 27 napadov na spletne aplikacije. V obdobju med lanskim decembrom in letošnjim majem je bilo kardeset milijonov napadov na spletne strani, med katerimi izstopajo spletne strani gospodarskih in vladnih ustanov.

Na novo predstavljena možnost izbire zveze nima še slovenske različice, najdemo pa jo pod možnostjo Prijatelji in družina, ko urejamo profil. Pod Izberi zvezo izbiramo med možnostmi hči, sin, mati, oče, sestra, brat, teta, stric, nečakinja in nečak, sestrična, bratranec, vnuk, vnukinja, dedek, babica in po novem še expected: child, kar bi v slovenščini zvenelo pričakujem otroka.